Vsak podjetnik lahko zaprosi za odlog plačila davka oziroma za obročno plačilo le-tega. Kdaj so izpolnjeni pogoji za obročno plačilo oz. odlog si lahko preberete v nadaljevanju našega bloga.
Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki ter posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, so upravičeni do obročnega plačevanja davka v največ 24 mesečnih obrokih oz. do odloga plačila davka za čas do dveh let, v kolikor davčni organ presodi da:
• osebam z dejavnostjo grozi hujša gospodarska škoda in
• bi odlog oziroma obročno plačilo davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
Kaj se šteje kot hujša gospodarska škoda?
Davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.
Kaj je trajnejša nelikvidnost?
Davčni zavezanec je trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov. Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.
Izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov
Osebe z dejavnostjo so izgubile sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere niso mogle vplivati, kadar je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi naslednjih primerov:
• začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njihovih ključnih poslovnih partnerjih,
• ukrepov tuje države, na trgu katere osebe z dejavnostjo ustvarjajo prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti,
• dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,
• neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če izkažejo, da po sodni poti uveljavljajo terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku,
• izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarjajo večino prihodkov,
• naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.
Kako zaprositi za odlog oz. obročno plačevanje davka?
Podjetnik lahko zaprosi za obročno plačilo ali za odlog plačila davka s pomočjo obrazca, ki je objavljen na spletnih straneh FURS. Zaprosilu je potrebno priložiti še naslednje listine, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila davka:
- bilanca stanja,
- izkaz poslovnega izida,
- izpiske o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo vloge,
- izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,
- predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja, če se v vlogi sklicujejo na plačilno nedisciplino poslovnih partnerjev,
- potrdilo o zdravstvenem stanju, kadar je finančna stiska posledica zdravstvenih težav.
Kdaj davčni organ ne bo odobril odloga oz. obročnega plačevanja davka?
Davčni organ ne more odobriti odloga oz. obročnega plačila pri naslednjih obveznostih:
• akontacije davka,
• davčni odtegljaj,
• prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• prispevke za zdravstveno zavarovanje;
• obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti (terjatve sodišč, upravnih enot, občin itd.),
• globe in stroške postopka o prekršku,
• obveznosti, na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti.